Deli in natisni

color #000000
color #000000

13.6.2019

Pripravljeni na poletne dni: Intervju z Mirjam Rogl Butina, dr.med, specialistko dermatovenerologije

Ste pripravljeni na poletne dni? Mirjam Rogl Butina, dr. med., specialistka dermatovenerologije, iz Dermatologije Bartenjev - Rogl iz Ljubljane nam je odgovorila na nekaj kratkih vprašanj glede ustrezne zaščite pred soncem in pozornosti, ki jo moramo nameniti pigmentnim znamenjem.


 

1. Kaj so osnove ustrezne zaščite pred soncem?

Predvsem je treba ozavestiti potrebo po zaščiti in jo potem tudi v čim večji meri izvajati. Za vse sprejemljivega pristopa seveda ni.
Idealno bi bilo, da bi se v času močnega sončnega sevanja umaknili v globoko (zidano) senco. Če to ni mogoče, z oblekami, klobukom in očali pokrijmo čim večji del telesa, na še izpostavljeno kožo pa nanesimo sredstvo za zaščito pred soncem z visokim faktorjem. V varnih delih dneva (do 10.00 in po 17.00) zadošča nanašanje zaščitnega sredstva z nižjim faktorjem (a vsaj 15).
Ljudje pogosto najdemo vse mogoče razloge, zakaj česa smiselnega in potrebnega ne opravimo. Taki pač smo, in ko odrastemo, se s tem borimo vsak po svoje – tudi, kar se tiče zaščite pred soncem. Nedopustno pa je, da ob vsem védenju, ki ga imamo, opustimo zaščito otroške kože in oči.

2. Vsi ljudje imamo kožna znamenja, nekateri več, drugi manj. Ali jih moramo spremljati vsi v enaki meri?

Priporočljivo je, da vsakdo svoja znamenja pregleda vsaj nekajkrat letno. Še bolje je, da jih spremlja nekdo od bližnjih.
Bistveno pogosteje (priporočamo enkrat mesečno) pa naj spremljajo spremembe na svoji koži ljudje, ki sodijo v skupine oseb z večjim tveganjem. Mednje v prvi vrsti spadajo:

  • osebe, ki so že imele melanom,
  • osebe, ki so že imele katerega od drugih pogostejših rakov kože,
  • osebe, čigar sorodniki v prvem kolenu so imeli melanom ali raka na trebušni slinavki,
  • osebe, katerih kožo uvrstimo v fototip 1 (rdečelasi),
  • osebe, ki imajo več t. i. displastičnih melan nevusov.

Poleg tega priporočamo redno samopregledovanje kože tudi:

  • osebam z zelo številnimi melanocitnimi znamenji,
  • osebam, ki jih je v mladosti večkrat opeklo sonce,
  • bolnikom s Parkinsonovo boleznijo.

3. Kako lahko sami prepoznamo potencialno nevarna znamenja?

Po spreminjanju.
Melanocitni nevusi so v osnovi prijazne lezije, ki se pojavljajo tekom življenja; večina jih počasi raste in kasneje tudi usiha. Ampak spremembe potekajo nežno, počasi. V kolikor pa kakšna od sprememb na koži prične rasti hitro, spreminjati barvo in obliko ali pa se mogoče prej gladka lezija celo izboči ali pogosto zakrvavi, je nujen obisk zdravnika.

4. Ali lahko sonce na koži pusti še kakšne druge spremembe kot le spremembo kožnih znamenj, na katere moramo biti pozorni?

Seveda. Koža se pod vplivom sonca (in prav tako drugih virov UV sevanja) bistveno spreminja. Večina teh sprememb se izrazi predvsem kot hitrejše staranje, npr. razširjene žilice, temne lise, groba koža in globoke gube.
Včasih izpostavljanje UV žarkom sproži ali pa bistveno poslabša kakšno vnetno bolezen, npr. rozaceo ali diskoidni lupus.
Predvsem pa moramo biti pozorni na znake, ki govorijo o morebitnem razvoju kakšnega od drugih rakov kože – karcinomov. Mednje spadajo predvsem:

  • drobna bunčica, ki se počasi, a vztrajno povečuje; lahko je barve kože ali svetlejša, nežno rdečkasta ali rjava, celo črnikasta
  • na istem mestu ponavljajoče se ranice
  • praviloma lepo omejena rdečkasta lisa, ki se občasno lušči, bolj ali manj grobo, včasih celo do nežne ranice, potem se pa spet umiri; velikosti so zelo različne, premeri lahko sežejo od nekaj milimetrov do 1 decimetra ali več