Zadnje čase poznajo na Zahodu tako imenovano lakoto našega organizma, ki ji lahko rečemo tudi rudninska lakota ali kronična potreba po temeljnih sestavinah hrane - esencialnih aminokislinah in maščobnih kislinah, vitaminih, antioksidantih ter drugih bioaktivnih snoveh, ki jih naše telo potrebuje. Radi jemo sočno, mehko, hrustljavo, kar je dober primer tako imenovane prazne hrane, to je hrane, ki v naš organizem ne doprinese prav ničesar koristnega. Danes ni zagotovilo zdravega, če ni obenem tudi ekološkega izvora, niti polnozrnato ali kakor koli celovito. V rastlinski hrani je tam, kjer je največ koristnega (rudnine, aminokisline), tudi največ nekoristnega ( t. i. vsebnostni ostanki pesticidov), zato zelenjavo marsikdo lupi in strga, melje in seje, s čimer sicer nekoliko zmanjšamo vsebnost nekoristnega, vendar pa s tem tudi zmanjšamo vsebnost koristnega. Tako na našem krožniku ostanejo " ničelne " kalorije - prazna hrana.

Za ekološko hrano je značilno, da je pridelana brez pesticidov in hitro topljenih mineralnih gnojil ter ne vsebuje škodljivih dodatkov (t. i. aditivov), o katerih je danes toliko govora. Seveda je zanimivo tudi to, da proizvod ne ostane le pri ekološki pridelavi (kot so drobni dodatki: sol, poper,... so ekološkega izvora), kjer se ohranja naravna vrednost živila. Večina podjetij ekoproizvod zaključi tudi z naravi prijazno embalažo.

Kontrola

Vsak pridelek oziroma izdelek, ki je na trgovski polici označen z besedo "ekološko" ali "bio", mora biti certificiran. Kontrola se izvaja v času vegetacije in nenapovedano. Če se izdelek prepusti tudi poti predelave, je tudi na tem mestu pod budnim očesom kontrolne organizacije. Tudi pri nas pravimo, da je postopek pridelave in predelave kontroliran od njive oziroma hleva do prodajnih polic.

Označevanje

Kot potrošnik je dobro biti seznanjen z osnovami pravilnega označevanja ekoloških proizvodov. Tak izdelek lahko prepoznamo med drugim tudi na podlagi blagovne znamke. Obstaja jih kar nekaj, ki zagotavljajo tudi 100 % ekološki izvor. V dm-u se lahko pohvalimo z blagovno znamko AlnaturA, ki zagotavlja 100 % ekološki izvor. Če blagovne znamke ne poznate, so pokazatelj, da je proizvod ekološki, tudi besedica eko oziroma bio ali številka kontrolne organizacije oziroma številka certifikata.

Višja cena - boljša kvaliteta

Danes smo vstopili v svet globalizacije in temu primeren rezultat so tudi vedno nižje cene vsakodnevne prehrane. Ta je pridelana na vedno bolj monokulturen, intenzivni način, kar pomeni dobro kvantiteto in vedno slabšo kvaliteto. Ekološko pridelani proizvodi namreč ohranjajo svojo vrednost tako po hranljivi kot po finančni plati.
Mogoče zveni paradoksalno, vendar je zdrava hrana postala dražja prav zaradi tega, ker je konvencionalna ponudba postala tako poceni. Tako navadni smrtniki ne vemo, da so časi, ko je marmelada nastajala iz pretežnega deleža sadja, že zdavnaj minili. Danes marmelado ustvarijo z želeji, aromami in sredstvi za zgoščevanje, za pridih pa dodajo le manjši delež sadja. V tako imenovanih encimskih tovarnah namreč proizvajajo biomaso, ki z dodatki arom, barvil, ojačevalcev okusa in podobnih pripomočkov, postane del omak, zrezkov, kečapov in podobnih izdelkov.